Obvezna božičnica: ovinkasta pot do decembrskega dodatka

“Ker so zaposleni v zasebnem in javnem sektorju največje bogastvo, največji kapital, vam že zdaj povem, da božičnica bo. Za vse. Obvezna,” je na zadnji redni seji državnega zbora (DZ) dejal predsednik vlade Robert Golob.

Danes se začenjajo pogovori s socialnimi partnerji. Delodajalska stran je v zadnjih tednih praktično vsakodnevno opozarjala, da naj vlada namesto kratkoročnih rešitev, kot je obvezna božičnica, raje zniža davke in ljudem zagotovi višji “neto” vsak mesec.

Na drugi stran je sindikalna stran pred začetkom socialnega dialoga jasna. “Pričakujemo, da bo vlada izpolnila svojo obljubo in da božičnica bo. To ne sme biti več vprašanje. Lahko pa se pogovarjamo o višini, roku izplačila in drugem,” nam je včeraj dejal Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Tako Zorko kot tudi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog, ne pričakujeta, da bo danes vladna stran socialnem partnerjem na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dostavila kakšen konkreten osnutek sprememb zakonodaje, ki bi omogočile izplačilo obvezne božičnice. “Danes bo, če bo tak dogovor, oblikovana pogajalska skupina. V vsakem primeru bomo na ESS ukrep obravnavali še enkrat, ko bo oblikovana zakonska podlaga,” nam je dejal Gorenšček.

Božičnica kot drugi del regresa?

Vlada je že v izhodiščih predvidela, da bi bilo treba za uzakonitev zakonske obveze izplačila 14. plače spremeniti več zakonov. Poleg sprememb zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) bi bilo treba ugodnejšo prispevčno obravnavo urediti v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ugodnejšo davčno obravnavo pa v zakonu o dohodnini.

Avtorji izhodišč so predlagali razmislek v smeri interventnega zakona. Gorenšček sicer pravi, da ne ve, kako bi lahko utemeljili interventni ukrep, ki naj bi bil predviden za izredne razmere. A mnogi primeri interventnih zakonov v tem mandatu nakazujejo na to, da se vlada vseeno lahko odloči za to pot.

Po oceni sindikalista Zorka je časa malo, je pa izvedljivo, da bi božičnico uzakonili že do decembra. “Menimo, da bi bila najboljša pot prek interventne zakonodaje in po nujnem zakonodajnem postopku. Kjer je volja, tam je pot.”

Po naših informacijah viri blizu vlade pričakujejo, da bo božičnica uzakonjena novembra. Neuradno naj bi razmišljali o možnosti, da bi namesto novega instituta božičnice uvedli dvodelno izplačilo regresa (poleti in pozimi). Za to bi morali zvišati znesek regresa, ki je neobdavčen in neoprispevčen – zdaj je postavljen pri zadnji znani povprečni plači – in določiti, da se en del izplača do julija, drugi pa decembra vsako leto.

Prav tako ni povsem jasno, ali bo vlada vztrajala pri znesku minimalnega izplačila. Do zdaj so v javnosti omenjali polovico minimalne plače (639 evrov), v izhodiščih pa so narejeni tudi izračuni za četrtino minimalne plače (319 evrov).

Izziv so podjetja v težavah

Na pomisleke v gospodarstvu, kako bodo božičnico izplačala podjetja, ki so v rdečih številkah, in kaj bi zanje tak izdatek pomenil, je premier Golob nedavno na eni od televizij odgovoril z oceno, da je “marsikatero podjetje, ki sicer formalno posluje z izgubo, v lasti tujcev in posluje z izgubo zato, ker s transfernimi cenami dobiček odliva v tujino”.

Zato bi sam raje kot vodstvu odločitev prepustil zaposlenemu. “Raje bi predlagal kriterij, da je božičnica lahko odpovedana samo v podjetjih, kjer se s tem strinjajo zaposleni, ker zaposleni najbolje vedo, ali je podjetje res pred tem, da izgubijo delovna mesta. V tem primeru odlivi v tujino, posojila tujim lastnikom, ruskim lastnikom in preostalo ne morejo biti kriterij, da zaposleni ne bi dobili božičnice.”

Pravniki so že opozorili, da je ustavno sodišče v preteklosti večkrat presodilo, da se delavec kot šibkejša stran pravicam iz delovnega razmerja ne more odpovedati. Če bo vlada res prišla s takim predlogom, mu bo sindikalna stran nasprotovala, nam je dejal Zorko.

Kot pravi, bi lahko izziv s podjetji v težavah rešili tako kot pri regresu. Tega morajo podjetja v Sloveniji po zakonu izplačati do prvega julija vsako leto, edina možna izjema so nelikvidna podjetja, ki lahko izplačilo odložijo do novembra. Pogoj pa je, da možnost odloga izplačila regresa omogoča tudi kolektivna pogodba.

Nejasno, ali v proračunu je denar

Odprto ostaja tudi vprašanje, ali v proračunu je denar za ta božičnico za javne uslužbence, ki naj bi stala 118 milijonov evrov. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob predstavitvi izhodišč na to vprašanje dejal le: “V proračunu seveda je ali pa ni dovolj denarja. Proračun je kompleksna stvar.”

Tudi teden dni kasneje, ob predstavitvi osnutka proračuna za prihodnji dve leti, na naše vprašanje, ali denar za božičnice je, ni odgovoril.

Premier Golob je nato nedavno dejal, da denar je. “Ta denar imamo v proračunu zagotovljen že za letošnje leto, tako da to ni dilema,” je zagotovil.

A na ministrstvu za finance nam tudi zdaj niso odgovorili, s katere postavke bodo vzeli 118 milijonov evrov, kolikor naj bi že decembra potrebovali za izplačilo božičnice javnim uslužbencem.

“Ko bo nova zakonska obveznost sprejeta, bomo pravice porabe zanjo zagotavljali s prerazporeditvami iz postavk, kjer bo poraba nižja od načrtovane,” so navedli v odgovoru za Forbes Slovenija.

Molk resornega ministrstva

Na ministrstvo za delo Luke Mesca smo pred tednom dni naslovili več vprašanj glede postopka sprejemanja zakonodajne podlage za obvezno božičnico:

1. Ali na ministrstvu že pripravljate spremembe ZDR-1, s katerimi bi uvedli novo pravico? Ali bi bilo treba spremeniti še kakšen drug zakon?
2. Ali menite, da je dovolj časa za uvedbo pravice, da bi lahko božičnico izplačali še letos?
3. Do katerega datuma bi morala biti sprejeta zakonodajna podlaga za obvezno božičnico, da bi jo v javnem sektorju lahko izplačali v decembru?
4. Ali nameravate predlagati interventni zakon? S čim bi obrazložili potrebo po hitrem ukrepanju, ki je pogoj za interventni zakon?

A odgovora do danes nismo prejeli.